Starodavna indijska dediščina, ki se povezuje z našo čutno preteklostjo

Naj gre za kalbelia oblika plesa iz Rajasthana ali rezbarije, ki jih najdemo v starodavnih templjih Indije ali upodobitev indijskih žensk, oblečenih v saree, v oljnih slikah Ravi Varma - imajo nekaj skupnega - vsi so čutni, voljni, taktilni, taktilni, taktilni In ja - sveto. Starodavna indijska dediščina jasno kaže, da je čutna del svetega. Kako to doseže, se sprašuje, da bo bonobološki sodelavec Shail Gulhati?

Madhuri Maitra meni, da je "vse, kar se zgodi v človeškem življenju. In je razlog, da če ne prepoznate in raziskujete svoje čutne narave, je ne morete preseči.”Senzualna je del svetega, ker celotna ideja vdanosti temelji na načelu užitka.

Bhakta v svoji predanosti najde zadovoljstvo. Tudi strogosti dajejo zadovoljstvo. In užitki telesa, pa tudi um, so prav tako pomembni, ker morata oba iti z roko v roki, da bi lahko zadovoljila.

Amit Shankar Saha pravi: "V starodavnih časih sta bili telo in um dva medija, da bi dosegli nekakšno transcendenco v užitku. Vsa naša mitologija - so miti o razmnoževanju in združitvi moških in žensk, vključno s predigro, ki vodi v Coital."

Starodavna indijska dediščina je žensko obliko vedno slavila kot Shakti, kljub zatiranju žensk v današnji patriarhalni indijski družbi. Ženska oblika je res čutna. V indijski mitologiji in starodavnih hindujskih spisih, kot so Vede, so bile ženske ustvarjene tako, da so čutne, saj so bile glasnike plodnosti. Skozi njih je na tej zemlji nastala nova življenja, zato je bila njihova čutnost praznovana kot predhodnica seksa in rojstva. V starodavnem konceptu Shivlinga je Linga ali penis obdana z Yoni ali maternico - častimo to Shivling kot simbol, kjer se vse želje (končni spolni užitek) združijo in sprožijo predanost. Zato je bil čuten v Indiji vedno sveto. Vendar na žalost "v starosti prevlade brahminov in večkratnih invazij in plenjenja tujih napadalcev prisilili indijsko družbo, da skrije svoje ženske in njihovo čutnost za zaprtimi vrati," verjame Saheli Mitra.

Zanimivo je, da je bila čutna vedno del življenja v starih časih. "Vendar bi lahko bila svetost, odvisno od tega, na kateri strani seksa ste bili, prestop ali transcendenca," čuti Utkarsh Patel. Toda spolni akt je bil vedno pomemben del življenja, se strinja. Ko že govorimo o upodobitvi spolnih položajev na stenah starodavnih templjev, kot je Khajuraho. Kralji so nato zgradili templje (kot je Khajuraho), da bi prikazali celo bogove in boginje, ki se prepuščajo čutnim užitkom, da bi širili sporočilo, da je seks zdrav in potreben. Eden je svoboden občutek, da je pri "spolni vzgoji" starodavnih časov nekaj svetega.

Povezano branje: Seks, potem in zdaj

Carvings razkriva državno pokroviteljstvo v tistih časih. Vendar se zdi, da je sodobna Indija potlačena, saj ne najdemo upodobitve seksa v umetnosti, ki je dovoljena. "Ne moremo si predstavljati vodje, ki uporablja kiparje ali slikarje ali arhitekte, ki bi zgradili spolno eksplicitne slike na stenah," vzdihuje Devraj Kalsi.

Povezava med čutnim in svetim. Zdaj je sveto izključno sveto brez prostora za čutni dotik. Veseli smo, da se dve izrazito razlikujeta in imamo ničelno toleranco do tistih, ki poskušajo oživiti tiste čase. Upoštevanja ne štejemo za svete, vendar so spomeniki še vedno del naše dediščine.

Urmi odkrije popolnoma drugačen kot in pravi: "Čutni del svetega je ideja, ki je zakoreninjena v tantrah. Tantra na človeško telo gleda kot na manjšo različico samega kozmosa, ki sta jo preplavila Shiva in Shakti. Če Bog prebiva v njem, je to sacrosanct."Za razliko od asketskega načina, ki telo vidi kot oviro za duhovni napredek, so tantre na telo gledale kot na orodje za dosego razsvetljenstva. Vendar je treba upoštevati, da je čutni/erotični užitek, ki je tako pogosto povezan s tantro, le majhen del. Končni cilj je, da lahko presežete neskončni cikel želje. V tantrični tradiciji, ko se telo spolno prepušča, ga vidimo le kot združevanje Shive in Shakti in ne zgolj dejanje užitka. Potrebna je neizmerna duhovna disciplina, da se ta pogled upošteva in se počasi povzpne v Božjo zavest. Telo nato preneha biti dom osnovnih telesnih nagonov in postane bivališče nezadovoljne božanske energije.